1. Idi na sadržaj
  2. Pređi na glavni meni
  3. Idi na ostale ponude DW

E emisiatar an programo pi rromani chib

N. Osman / R. Đurić

O DW lija te "vakarel" rromanes januareste an 2003 - bersh. I emisia pi rromani chib sasa emituime vi angleder, de kotar o 2000 - to bersh, an ramo e programosko Multikulti radio e Berlinostar.

https://p.dw.com/p/MIjt
Foto: AP

Trin bersh pala gova, o Deutsche Welle thaj o Multikulti kethane lije te realizuin o Programo pi rromani chib, savo shaj te ashunen na numa e Rroma Germaniake, no e Rroma an sasti lumnja - majanglal e Evropake Rroma.

I emisia pi rromani chib lija poloke te ovel la so majbaro manaj. E partnerenge radio stanice, majbut andar e thana kotar ex- Jugoslavia, lije te sikaven sa majbaro intereso, thaj gadava anda dji gothe te o programo pi rromani chib emituil pe vi pe ultra - xarne talasura (FM), an but thema e regioneske.

Misia

I emisia pi rromani chib e agratar sasa mishto akceptuime an sa e regionura an save emituil pe o programo DW. Lako koncepto crda o interesuipe bute Rromengo, godoleske kaj i thema e emisiake si e Rroma thaj lenge problemura an sa e thana e Evropake - sosa o programo rromanes po DW uladol avere radio programunder, saven si lokalno karakteri.

Bildergalerie Bulgarien Roma in Asenowgrad
Foto: DW/M.Ilcheva

Ko si e Rroma?

E Rroma si evroputno them,Indiatar, savenge purane dada thaj daja geletar andar i tala e Gangoske, an upruni India, majanglal 800 shela bersh. Pachal pe kaj adives an lumnja si ca 10 milionura Rroma. But lendar djivin phare thaj angla lenge jakha i diskriminacia sikadol pe sa e divesa thaj pe sa e droma.

E Rroma sesa shelutnebershenca persekutuime, deportuime "dandjarde" numa gadaleske kaj Rroma si. Lengere hakaja thon pe tala e punre sajek vi an adiveshutni Evropa. Len naj len astipe te oven buchate, lenge chave nasti an skola te djan, naj an pozia te realizuin e sastimaske hakaja - thaj godolestar si an but thana amalipane thaj socialno izoluime.

Avere rigatar, e Rroma, saj te phendol, saj tretirin pe sar chache 'evropake djene". Von ni akceptuisarde e sinora mashkar phuvjende, but angleder djikaj ni kerdile e internacionalikane kontrahtura thaj konvencie. Phirde pe sasti Evropa thaj geja barvalisarde peshki kultura e themenge kulturenca, e phuvjenge thaj djenenge savenca kethane sesa, thaj agjar barvaljarde vi e evropako kulturako thagaripe.

Symbolbild Flamenco
Foto: Fotolia/rgbspace

Cilo

Cilo akale programosko pi rromani chib, po DW, si te e informacie pi rromani chib resen sa e Rromenge thaj Sintunenge an sasti Evropa. Fundamentalno idea e emisiake pi rromani chib, savi emituil pe kotar o kurko dji kurkestar, si te informisil, edukuil thaj promovisil e Rromen sar nacionalno minoriteto. Thematikane, i emisia pi rromani chib si koncipirime geja te an late oven tretirime barabar e politikane pucimata vi e kulturake bucha. Integracia, emancipacia thaj edukacia e Rromenge sar nacionalnone minoritetosko si thema bute vakarimasko savo emituis.

I emisia pi rromani chib emituil pe jekvar an kurko, an termino e 12:30 dzi 12:45, vakto mashkarevropako.